Pasterizacija je proces, pri katerem določeno snov oz. živilo (običajno je to tekočina) segrejemo na določeno temperaturo ter nato ohladimo. V nasprotju s sterilizacijo, pasterizacija ne uniči vseh mikroorganizmov prisotnih v živilih, temveč je njen cilj zmanjšanje škodljivih organizmov, ki lahko imajo patogene, torej zdravju škodljive, učinke. Zgodovinsko je pasterizacija že dolgo poznan proces, ki naj bi ga na Kitajskem izvajali že od začetkov prvega tisočletja našega štetja, in sicer z namenim ohranjanja dobrega okusa vina. Prav tako je bila pasterizacija dokumentirana na Japonskem v času 16. stoletja. V zahodnem svetu je modern pomen tega koncepta razvil francoski kemik in mikrobiolog Louis Pasteur, po katerem je pasterizacija dobila ime.
Pasterizacija kumaric.
Pasteur in Claude Bernard sta proces prvič testirala aprila leta 1862. V primerjavi s prejšnjimi praksami je bila novost, ki sta jo uvedla, ta, da je bilo pregreto hranilo nemudoma podvrženo hitremu procesu hlajenja. Takšna pasterizacija je bila najprej uporabljena na vinu ter pivu in sicer z namenom, da se slednja ne bi prehitro skisala. Danes se pasterizacija uporablja na vrsti prehrambnih izdelkov, med najpomembnejše sodi mleko, ki mora biti pasterizirano v skladu z zakonodajo. Pasterizacija mleka ima prav tako dolgo zgodovino, saj je bila uporabljena za ohranjanje kvalitete in uporabnosti mleka, še preden se je vedelo, kako proces dejansko deluje. Današnja UHT pasterizacija mleka omogoča, da je rok trajanja mleka lahko dolg tudi do 9 mesecev.
Danes se pasterizacija kot običajna praksa izvaja na vrsti živil, ki zajema vse konzerve, mlečne izdelke, sokove, sirupe, kise ter nizko-alkoholne pijače, kot sta vino in pivo.
Ko sem prvič izvedela, kje ležijo Terme Topolšica me ni prav nič mikalo jih obiskati. Nahajajo...