Produkt nastaja skozi več proizvodnih faz. Navadno se najprej začne z oblikovanjem same geometrije iz surovca materiala. To so operacije struženja, vrtanja in frezanja. Za tem pridejo na vrsto naknadne obdelave, ki povečajo funkcionalnost izdelka. To so različne toplotne obdelave, brušenje, poliranje, lakiranje površin itd… V primeru spajanja več polizdelkov v en končni izdelek lahko izdelek potuje tudi skozi procese varjenja, spajkanja itd.. Na koncu sledi še končna montaža in transport do kupca. Skozi celoten proizvodni, strežni in montažni proces je potrebno zagotoviti, da se polizdelke in izdelke pravilno in trdno vpne. Saj le s tem omogočimo kakovostno izvajanje vseh prej naštetih operacij. Nepravilno in površno vpetje bi lahko povzročilo izmik obdelovanca med določeno obdelavo, kar bi poškodovalo produkt ali orodje. S tem bi verjetno bili potrebni dodatni popravki v obliki ponovitev določenih operacij, kar bi podaljšalo celoten proizvodni tok izdelka, in povečalo stroške.
S pomočjo vpeljave vpenjal in izbire pravilne tehnike vpenjal lahko z dokaj majhnim finančnim vložkom močno vplivamo na kvalitetno izvedbo vseh proizvodnih, montažnih in strežnih procesov.
Največkrat uporabljene tehnike vpenjanja v proizvodnji:
ROČNO VPENJANJE: Ročno vpenjanje je najenostavnejše in še vedno najpogostejše vpenjanje v proizvodnih procesih. Treba je poudariti, da ne gre za »človeško« ročno vpenjanje, ampak za ročno vpenjanje z mehansko roko. Roka vpenjala se pri tej tehniki vpenjanja odpira in zapira, ter premika po celotni obdelovalni površini. Razlog za še vedno najpogostejšo uporabo takih prijemal je predvsem v ceni in enostavnosti uporabe, po drugi strani pa je največja slabost slaba ponovljivost takega vpenjanja in zato niso primerni za uporabo med operacijami, ki zahtevajo zelo visoko natančnost vpetja. Med ročna vpenjala štejemo horizontalna vpenjala, vertikalna vpenjala, potezno-zapiralna vpenjala, potisna vpenjala, vpenjala rako in vpenjalne klešče.
VPENJANJE Z UPORABO HIDRAVLIKE/PNEVAMTIKE: Druga najpogostejša tehnika vpenjanja pa je vpenjanje s pomočjo hidravlične ali pnevmatske tehnike. Pri taki tehniki potrebujemo do vpenjala omogočiti dovod delavnega medija, pri uporabi pnevmatskih vpenjal potrebujemo željen plin ali komprimiran zrak, pri uporabi hidravličnih pa željeno tekočino, največkrat olje. V primerjavi z ročnim vpenjanjem ta vrsta vpenjanja omogoča večjo ponovljivost in zato so bolj primerna za preciznejše operacije, kjer je natančnost vpetja ključna za kakovostno in pravilno izvedeno operacijo. Natančnost je visoka zato, ker zaradi tehnike delovanja vpenjalo enakomerno razporedi silo skozi celoten obod vpenjanja. Dosega se lahko od najmanjših sil vpenjanja za krhke obdelovance (s pomočjo pnevmatike), do zelo velikih sil za težke in okretne obdelovance (s pomočjo hidravlike). Med to vrsto vpenjal spadajo izvrtinska vpenjala, pozicijsko fleksibilna vpenjala, zasučna vpenjala, vpenjalni cilindri in šape, vzvodna vpenjala, centrirni vpenjalni elementi, vpenjalni bloki, vpenjalni cilindri z votlo batnico.